Keramika v času nanotehnologije

moderator: Mojca Delač, RTV SLO
author: Andraž Kocjan, Odsek za inženirsko keramiko, Institut "Jožef Stefan"
published: May 8, 2015,   recorded: May 2015,   views: 96
Categories

Slides

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Delicious Bibliography

Description

Nekoč, približno tri tisoč let pred našim štetjem, so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. Za seboj so pustili veliko zanimivih predmetov, med drugim tudi keramični kipec (»Ižanski idol«) iz črne žgane gline, ki ga hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Odkrit je bil na bakrenodobnem kolišču v bližini Iga na Ljubljanskem barju. Kipec je votel in predstavlja poenostavljeno figuro ženske v vezenem oblačilu. Idol velja za predmet kultnega obredja, ki ga povezujejo z ženskim božanstvom rodovitnosti in zemlje. Zgornji rob nakazuje, da gre za posodo. Obliko kipca-posode povezujejo s podobo ozvezdja Orion v zimskem času, kar naj bi nakazovalo njegovo astralno oziroma koledarsko vlogo. (vir: Narodni muzej Slovenije). Tradicija žganja keramike se na Institutu »Jožef Stefan«, na robu Barja, nadaljuje še danes, le da je sodobna keramika še marsikaj drugega, kot žgana glina in izdelki vse kaj drugega, kot kipci, lončki itd. Z besedo »keramika« namreč označujemo žgane anorganske, nekovinske kristalinične ali amorfne (nekristalinične) materiale (stekla), ki jih, glede na sestavo, strukturo in lastnosti, lahko uporabljajo v zelo različne namene. Sodobni keramični materiali so lahko poljubno gosti in kristalinični, pogosto imajo kompozitno sestavo in strukturo, veliko vrst keramike ima zelo visoko temperaturo tališča (nad 2000 °C). S prilagajanjem sestave danes lahko krojimo njihove mehanske, električne, termične in magnetne lastnosti, kar omogoča uporabo tudi v ekstremnih razmerah. Keramični materiali imajo kombinacijo lastnosti, ki jih je nemogoče doseči pri drugih vrstah materialov. Verjetno ste že opazili, da večina današnjih srednješolcev nosi ortodontske zvezdice iz prosojne keramike, ki so mnogo bolj estetske, kot tiste v preteklosti. Morda pa niste vedeli, da se podobna keramika uporablja tudi za izdelavo prestižnega nakita in ur, pa tudi kot ohišja sijalk visokih intenzivnosti ali protibalističnih oken. Zaradi zgoraj omenjenih odličnih lastnosti, k čemur je močno pripomogel razvoj nanotehnologij, nas namreč danes keramika spremlja praktično na vsakem koraku. Nepogrešljiva je v industriji in različnih tehnoloških aplikacijah, npr. v obliki toplotno-zaščitnih prevlek turbinskih lopatic in izpušnih sistemov motorjev z notranjim izgorevanjem ter vitalnih komponent avtomobilov, kar močno izboljšuje njihovo učinkovitost, Poleg tega pa se danes vse pogosteje uporablja tudi v medicini za različne vsadke in predvsem v dentalni medicini. Dentalna keramika je z vidika funkcionalnosti, predvsem pa estetike, naredila v zadnjih letih velik korak naprej. Na splošno se je njena uporaba povečala zaradi čedalje boljše kvalitete vhodnih keramičnih prahov ter predvsem zaradi razvoja sodobnih tehnoloških postopkov izdelave. S pomočjo naprednih tehnik žganja je danes možno pripraviti visokozmogljivo keramiko kompleksnih oblik, ki je lahko prosojna, kot steklo. Pomembno vlogo v svetu keramike predstavljajo tudi keramične zobne prevleke. Na Institutu »Jožef Stefan« je bil v zadnjih letih v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani razvit postopek priprave nanostrukturne adhezijske keramične prevleke, ki zelo izboljša spoj med dentalnim cementom in površino vse bolj popularne dentalne keramike iz cirkonijevega oksida. Ta spoj pa se izkaže kot problematičen v primerih, ko nimamo na voljo ustrezne mehanske retencije med preparirano zobno osnovo in veččlensko keramično nadgradnjo (mostiček). Inovativna nanostrukturna prevleka je omogočila pripravo izboljšanih keramičnih mostičkov (t.i. »maryland«), pri katerih ohranimo več zobne osnove, na katero nalega mostiček. Na sliki je prikazan primer, ki je bil obravnavan na kliniki Ustna medicina, kjer je bila tudi uporabljena razvita nanostrukturna prevleka. Zadovoljen lastnik in uporabnik, dr. Andraž Kocjan, bo na predavanju v sklopu Znanost na cesti 6. maja razložil, kaj so glavne prednosti tovrstne keramike. Kaj si bodo o njej mislili naši zanamci, ki jo bodo morda našli čez 5 tisoč let, pa lahko le ugibamo.

See Also:

Download slides icon Download slides: znanostnacesti_kocjan_keramika_01.pdf (5.4 MB)

Download Video - generic video source Download znanostnacesti_kocjan_keramika_01.mp4 (Video - generic video source 933.3 MB)

Download Video Download znanostnacesti_kocjan_keramika_01_1024x576_h264.mp4 (Video 320.9 MB)

Download Video Download znanostnacesti_kocjan_keramika_01_1280x720_h264.mp4 (Video 449.9 MB)

Download Video Download znanostnacesti_kocjan_keramika_01_640x360_h264.mp4 (Video 141.2 MB)

Download Video Download znanostnacesti_kocjan_keramika_01_852x480_h264.mp4 (Video 191.7 MB)


Help icon Streaming Video Help

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: