Moška ranljivost, moč in odgovornost

author: Matej Delakorda
published: Dec. 25, 2019,   recorded: October 2019,   views: 689
Categories

Slides

Related Open Educational Resources

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Bibliography

Description

Moška ranljivost, moč in odgovornost

Ko pri moškemu pade maska prijaznosti, ugajanja in iskanje potrditve, se odpre prostor za čutenje samega sebe. Prostor bolečine, sramu in strahu kot tudi želje po svobodi, samoizražanju in povezanosti. Slovenski moški smo večinoma bili vzgojeni tako, da nam je izražanje občutkov tuje. To večkrat vodi v življenjsko pasivnost ali v agresijo (do sebe ali drugih). Ko pa moški ranljivo in avtentično izrazimo, kar resnično čutimo, ko izlijemo vse svoje frustracije in bolečine, in prisluhnemo izpovedim drugih, podobnih našim, nas prežame občutek svobode, lahkotnosti in olajšanja. Mnogi se prvič v življenju čutimo razumljene.

O moči sprejemanja in povezanosti, ki jih omogoča deljenje avtentičnih zgodb moških, spregovori Matej Delakorda, soustanovitelj in moderator projekta Moške skupine, kjer se moški ranljivo in avtentično pogovarjajo o življenjskih izzivih in se medsebojno podpirajo preko iskrenih in direktnih povratnih informacij.

Vprašanja, na katera odgovarja predavanje:

- S kakšnimi izzivi se soočajo slovenski moški? O katerih izzivih spregovorijo sami?

- Kaj je sindrom prijaznega fanta in kako je prijaznost večkrat nekonstruktivna za medsebojne odnose?

- Kaj nam sporoča trend naraščajočega števila moških skupin in razprav, kaj je moškost? Kaj se dogaja z moškimi?

- Kakšne so izkušnje moderatorjev moških skupin? Kaj smo ugotovili, da moški najbolj potrebujejo?

- Kje moški iščejo in kako lahko najdejo svojo lastno avtentičnost in osebno moč?

Matej Delakorda je trener mehkih veščin, Learning & development konzultant in moderator. Deluje kot samostojni trener in kot trener v podjetjih GROW Adriatik (Slovenija) in GROW GROUP (Madžarska). Dela kot glavni trener mladih iskalcev zaposlitve v dvoletnem nacionalnem projektu „Made With Y“, so-organizator in voditelj TEDx dogodkov. Dolgoletni TV voditelj, moderator in odgovorni urednik. Eden izmed njegovih projektov pa je tudi moderiranje moških skupin.

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Reviews and comments:

Comment1 Matej, January 3, 2020 at 2:55 a.m.:

Pozdravljeni Matej Delakorda, prvo: jaz sem prepričan pacifist - sem proti nasilju in orožju. Ne strinjam se s to anekdoto o očetovem služenju v vojski. 2:55-4:00. Že sama misel, da bi vsako osebo (dandanes ženske smejo služiti v vojski etc.) sili v nekaj, kar se sama še ne zaveda - ali pa se tudi zaveda vendar se po zakonu temu ne more upreti - ali je za to osebno pravilno ali napačno dejanje vzeti orožje v roke ali ne, in biti pripravljen nekoga tudi s tem predmetom tudi ubiti. Ker če si vojak, moraš biti pripravljen vzeti orožje v roke in v skrajnih primerih, ko pride do spopada tudi ubiti sočloveka (osebo, ki je tako kot ti istočasno na temu planetu in ga hladnokrvno ubiti, brez lastnih misli). Več stvari je kar me je motilo pri temu delu itd. lahko bi napisal cel esej. Pretežno so točke s katerimi se popolnoma strinjam, na primer ne izrečeno, naša družba je kriva, da je do tega sploh prišlo, da se moramo s tem na takšen način obdati. Vendar jaz osebno ne vidim prave rešitve pri teh (psiholoških) skupinah moških, ki hočejo skupaj najti odrešenje... njihovo intrinzično samopomoč, iz mojega stališča to ni prava rešitev. Pravi moški, če že govorimo o moškosti kot takšni, mora biti sposoben in odločen sam najti rešitve. Rešitev je že v njihovih izjavah, da niso imeli prijateljev, kateri bi se o tem pogovarjali etc. Morda bi bilo pametno, oz. "moško dejanje" bi bilo, da ta moški sam začne dialog z drugimi moški se o teh stvareh pogovarjati. Če dobi v zameno moški v njegovi družbi smeh ali celo norčevanje, je čas da si najde prave prijatelje (enostavnejša pot). Ali težja pot, da sam poskuša prijatelje v svoji okolici spremeniti v "prave moške", saj sami kot zgleda so še zmeraj "otroci" ujeti v moškem telesu. In to je bil samo osnutek, kaj vse bi še rad povedal o temu 1 urnem prispevku, na žalost mi pa čas beži in imam druge stvari za početi. Lep pozdrav, Matej Goropečnik


Comment2 Matej Delakorda, January 5, 2020 at 12:07 p.m.:

Matej,
Razumem vaš komentar in perspektivo, ki odpira pomembno razpravo o namenu vojske in vlogi moškega v vojski skozi zgodovino. Je pa bil poudarek anekdote o vojski na predavanju, drugje: Moški v današnjem času nimamo prehoda (iniciacije) v moškost. Včasih so bili temu namenjeni posebni rituali, kjer so starejši, bolj izkušeni moški, fante vpeljali v svet odraslosti - ponavadi preko težjih fizičnih in psihičnih izzivov. Ključen faktor pri tem je bila izključno moška družba in odsotnost žensk (mater). V našem družbenem okolju je bila včasih temu najbližje vojska, kjer so fantje imeli možnost razviti določen del odraslih kvalitet: npr. struktura, disciplina, tovarištvo. Rdeča nit, ki sem jo večkrat slišal iz zgodb iz vojske je bila povezanost in sodelovanje med moškimi, ki jo mnogi opisujejo kot bratovščino. Ta kvaliteta (sploh ne v kontekstu vojske) menim, da moškemu zelo pomaga pri odraščanju in osebnem razvoju. Moški izzive in probleme en drugega poznamo in razumemo zelo dobro, vendar se o njih večkrat ne zmoremo/ne znamo odkrito pogovarjati, ker smo bili socializirani v kulturo "bodi močan, pokončen, ne joči itd.". Moške skupine so zato tako dragoceno okolje za moške, saj lahko tam v polnosti izrazijo sami sebe. Npr. vaš komentar bi bila super tema za moško skupino, kjer bi moški podelili različne poglede in izkušnje o tem kar ste napisali. V debati bi verjetno prišlo tako do strinjanja in nestrinjanja z vami. Kdo bi podelil kakšno težko zgodbo povezano z vojno, nekdo bi morda rekel, da iz vojske pozna najboljšega prijatelja. Ob tem bi se verjetno vsi nekaj naučili, nekdo bi dojel nekaj pomembnega zase, večina pa bi bolj empatično doživela in izkusila doživljanje drugega moškega. Tako bi vsi zrasli kot ljudje. Moške skupine niso nekaj novega, v tujini je to že precej ustaljena praksa druženja moških, ki drug drugemu "dajejo ogledala" in skupaj rastejo kot bratovščina. Gre za skupine zrelih ljudi, ki se ne trudijo pametovati kaj je prav in kaj ne, temveč avtentično in kultivirano izražati kar vidijo in čutijo pri sebi in drugih v tistem trenutku. Na spletni strani moske-skupine.si je zbranih tudi nekaj izkušenj udeležencev, ki mislim, da precej dobro orišejo kaj moške skupine so in niso. Hvala za komentar, sem se naučil nekaj novega.

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: