Strokovni posvet o divjih opraševalcih - Pestrost opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane

author: Danilo Bevk, Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov, Nacionalni inštitut za biologijo
author: Metka Pislak Ocepek, Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani
author: Janez Prešern, Kmetijski inštitut Slovenije
introducer: Aleksandra Pivec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije
introducer: Meta Virant Doberlet, Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov, Nacionalni inštitut za biologijo
introducer: Matjaž Kuntner, Nacionalni inštitut za biologijo
published: Dec. 13, 2018,   recorded: November 2018,   views: 119
Categories

Slides

Related Open Educational Resources

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Bibliography

Description

Opraševanje žuželk je nepogrešljiva ekosistemska storitev. Poleg medonosne čebele so za opraševanje ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi sprememb v okolju, populacije in pestrost divjih opraševalcev upadajo, zaradi česar je dolgoročno ogrožena tudi stabilna pridelava hrane in s tem prehranska varnost.

Cilj projekta je bil ugotoviti pomen divjih opraševalcev za slovensko kmetijstvo, pripraviti predloge rešitev za boljšo izrabo in trajnostno rabo potenciala divjih opraševalcev in preveriti zdravstveno stanje čmrljev.

Ugotovili smo, da se združbe opraševalcev zelo razlikujejo, tako med sadnimi vrstami kot lokacijami in so se tekom cvetenja spreminjajo. Številčno je večinoma prevladovala čebela, vendar je bil pomemben tudi delež divjih opraševalcev, zaradi večje učinkovitosti pa divji opraševalci oprašijo veliko več kot bi sklepali zgolj po njihovi številčnosti. Kompleksnost in dinamičnost združb opraševalcev in njihove aktivnosti kažejo na pomen ohranjanja pestrosti opraševalcev kot edine strategije zagotavljanja zanesljivega opraševanja. Prva raziskava zdravstvenega stanja čmrljev v Sloveniji je pokazala, da so čmrlji okuženi s številnimi povzročitelji bolezni, ki jih sicer najdemo pri medonosni čebeli.

Ukrepi za varovaje medosne čebele za ohranitev pestrosti opraševalcev ne zadoščajo. Medovite rastline lahko deloma izboljšajo prehranske razmere tudi za divje opraševalce, vendar je za ohranjanje pestrih združb opraševalcev potrebno ohraniti dovolj površin cvetočih pozno košenih travnikov. Ključen je tudi ustrezen prenos znanja od raziskav, preko kmetijske svetovalne službe do kmetov.

Pestrost opraševalcev v Sloveniji pada, a je še vedno razmeroma visoka. Ob hitrem ukrepanju in ustreznem upravljajo bi Slovenija še lahko postala model trajnostnega upravljana pestrosti opraševalcev za stabilno pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete.

See Also:

Download slides icon Download slides: nib_strokovni_posvet_oprasevalci_01.pdf (8.3 MB)


Help icon Streaming Video Help

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: