Kloniranje človeka ni več znanstvena fantastika, temveč nekaj, kar je morda že bilo uresničeno oziroma naj bi bilo po napovedi nekaterih uresničeno v bližnji prihodnosti. Človeštvo je pred popolnoma novo preizkušnjo, ki postavlja vprašanja o samem bistvu našega dojemanja ‘človečnosti’. Znanost razlikuje med produkcijskim in terapevtskim kloniranjem, čeprav so v tem trenutku nekateri začetni postopki pri obeh enaki. Tako kot večina reprodukcijsko kloniranje iz varnostnih in etičnih razlogov zavrača, pa so mnenja o terapevtskem kloniranju, raziskavah izvornih celic in razvoju človeških tkiv močno deljena. Ali bo možno v svetovnem merilu sprejeti dogovor o prepovedi oziroma dovoljevanju nekaterih postopkov in namenov kloniranja?