Podatki o Prometu v Slovenski Zakonodaji in Ustavnosodni Praksi

author: Boštjan Makarovič, Post and Electronic Communications Agency of the Republic of Slovenia
published: Sept. 15, 2009,   recorded: June 2009,   views: 105

See Also:

Download slides icon Download slides: kkdf09_makarovic_popvsz_01.ppt (90.5 KB)


Help icon Streaming Video Help

Related Open Educational Resources

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Bibliography

Description

Slovenska in evropska zakonodaja s področja elektronskih komunikacij razlikujeta med vsebino komunikacije in podatki o prometu. Razlikovanje je ključno pri postavitvi standardov za poseg v zasebnost komunikacij, saj je praviloma vsebina komunikacije varovana strožje od drugih podatkov o določeni komunikaciji, na primer o času in trajanju ter o telefonskih številkah klicočega in klicanega. Na ravni EU smo glede podatkov o prometu prišli celo tako daleč, da se morajo ti obvezno hraniti za potrebe (morebitnih) kazenskih postopkov. Po drugi strani pa se zdi, da gre precedenčna odločba Ustavnega sodišča Up-106/05 z dne 2.8.2008 o pridobivanju podatkov iz pomnilnika mobilnega telefona oziroma SIM kartice v drugo smer: zasebnost komunikacij je v naši Ustavi tako široka in pomembna pravica, da razlikovanje med podatki o prometu in samo vsebino komunikacij morda nima več pravega pomena.

Zbliževanje je z vidika človekovih pravic primerno izključno v duhu zviševanja standardov varstva. Široka obveznost hrambe podatkov o prometu, kot jo poznamo v EU in drugih jurisdikcijah, denimo v ZDA, je nedvomno pričela spodkopavati idejo, da je nadzor komunikacij mogoč le na podlagi konkretnega in predhodnega suma kaznivega dejanja. Tako bi denimo določbe o pretiranem času ali obsegu hrambe podatkov o prometu lahko dobile ustavnopravno dimenzijo posega v zasebnost komunikacij. Na 37. člen Ustave se torej moramo spomniti tudi takrat, ko gre za kakršnokoli obdelavo oziroma poseg v podatke o prometu; slednjih ustava ne izvzema iz varstva, kar je skladno tudi z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Malone v. Združeno kraljestvo.

Postavljanje identičnih ustavnopravnih standardov za obe vrsti podatkov pa bi lahko postalo problematično, če bi šlo za zniževanje obstoječe ravni varstva. Tako bi denimo lahko prišli do zahteve po hrambi vsebin komunikacij na enak način kot podatkov o prometu. Evropsko sodišče, ki je sicer že zavrnilo tožbo zoper Direktivo 2006/24/ES o hrambi podatkov iz naslova pravne podlge, istega akta doslej ni presojalo z vidika varstva temeljnih pravic. Vendar pa ne moremo sklepati, da bi Evropsko sodišče sistem hrambe podatkov o prometu, ki je bil po njegovih lastnih ugotovitvah že pred uveljavitvijo navedene direktive uzakonjen v več evropskih državah, zlahka razglasilo za neskladnega z varstvom komunikacijske zasebnosti.

Ker torej glede na obstoječo evropsko in globalno klimo ni pričakovati, da bi se države odpovedale enostavnejšim postopkom nadzora nad podatki o prometu, bi bilo nujno, da navedeno razlikovanje v svojih bodočih odločbah vendarle prizna tudi slovensko ustavno sodišče. Dokler nas glede hrambe podatkov zavezuje (nadustavna) evropska zakonodaja, si težko domišljamo, da bi lahko oba režima popolnoma izenačili. Pri tem pa velja opozoriti, da se v slovenskem pravnem redu hkrati odvija divergenca, in sicer posegov v zasebnost med samo komunikacijo in po njej: tako predlog novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ločeno od spremljanje komunikacij ureja preiskavo komunikacijskih in drugih elektronskih naprav, kamor štejeta tudi mobilni telefon in osebni računalnik. Pri posegih v zapise, ki jih hranijo navedene naprave, pa je predlagatelj sledil (konvergenčnim) napotkom Ustavnega sodišča ter izenačil podatke o prometu in vsebino, a hkrati zatovrstne posege uveljavil nekoliko nižje standarde od tistih, ki veljajo za posege med samo komunikacijo.

In še v razmislek: v sodobnih komunikacijskih omrežjih se inteligenca in spomin v veliki meri nahajata na obrobju, v terminalskih napravah; zato te postajajo pomemben vir najrazličnejših podatkov za potrebe kazenskega postopka, tako o vsebini kot o prometu. V tem smislu je odločba Up-106/05 vsaj implicitno tlakovala pot tudi za konvergenco 35. in 37. člena Ustave, kar se zdi še pomembnejši prispevek od zbliževanja statusa podatkov o prometu in vsebine komunikacij.

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: