Perverzije etnografije: antropološka metoda v interdisciplinarnih projektih

author: Dan Podjed, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
published: July 5, 2018,   recorded: May 2018,   views: 363
Categories

Slides

Related Open Educational Resources

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Bibliography

Description

»To mislite resno?« je bilo vprašanje, ki sem ga implicitno ali eksplicitno pogosto slišal, ko sem skušal pojasniti, kako bomo etnografijo vključili v interdisciplinarne projekte. V prispevku izpostavljam tri takšne primere, ob katerih opozarjam na priložnosti in nevarnosti, ki čakajo antropologe v sodelovanju s predstavniki drugih ved – ti namreč (ne)smiselnost etnografije razumejo po svoje.

Prvi projekt z akronimom EuMon je skušal prečkati vrzel med naravoslovjem ter družboslovjem in humanistiko. V projektu, ki je potekal v 6. okvirnem programu EU, smo ugotavljali, kako spodbuditi prostovoljce, da spremljajo stanje biotske raznovrstnosti. Iz začetnega nezaupanja naravoslovcev do kvalitativnih metod se je šele po nekaj letih vzpostavilo plodno sodelovanje. V projektu DriveGreen, ki ga je financirala ARRS, sem se znašel v drugačni poziciji. Kot vodja projekta, katerega cilj je bil razvoj mobilne aplikacije za spodbujanje trajnostne mobilnosti, sem odločal o oblikovanju skupine, sestavljene iz antropologov, etnologov in inženirjev. Izbiral sem metode in pristope ter usmerjal razvojne postopke. V obrobni poziciji sem se znova znašel v tretjem projektu, MOBISTYLE, ki ga izvajamo v programu EU Obzorje 2020. Tokrat sem moral prepričati inženirje, ki prevladujejo v projektu, namenjenemu razvoju tehnologij za spodbujanje zdravega in energetsko varčnega življenja v stavbah, da je smiselno izvajati raziskave na »vzorcu« treh ducatov ljudi, namesto da bi s senzorji pridobivali podatke o tisočih in milijonih uporabnikov – in jim seveda poslali vprašalnike.

V prispevku spregovorim, kako se v tovrstnih projektnih kontekstih etnografija spreminja in preoblikuje, in to včasih do nerazpoznavnosti. V projektu EuMon, denimo, smo jo nadgradili z obširnim anketiranjem, da smo zadostili pričakovanjem po »statistični signifikantnosti«. V projektu DriveGreen smo izvajali »vožnjo z udeležbo«, pri čemer smo spremljali srčni utrip voznika in s kamerami snemali, kaj vidi iz vozila. V projektu MOBISTYLE pa smo zaradi pomanjkanja časa in sredstev izvajali fokusne skupine kar po video-konferenci. Ob teh primerih se sprašujem, kje so meje etnografije in kako daleč – ali kako nizko – lahko gremo, da ohranimo svojo metodo, hkrati pa jo prilagodimo zahtevam časa in specifikam interdisciplinarnega dela.

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: