Nenaden zastoj srca izven bolnišnice in sodobno poreanimacijsko zdravljenje

author: Marko Noč, Klinični oddelek za intenzivno interno medicino, Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
published: Jan. 18, 2016,   recorded: November 2015,   views: 1231
Categories

Slides

Related Open Educational Resources

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Bibliography

Description

Nenaden zastoj srca izven bolnišnice je glavni vzrok umiranja v razvitem svetu. Najpogosteje je v ozadju koronarna ateroskleroza, neposredni vzrok pa nenadna poka na enem izmed koronarnih plakov, kjer posledično nastane krvni strdek, ki zapre koronarno arterijo. Če se zaradi pomankanja kisika v srčni mišici usodno spremeni prevajanje električnega impulza, pride do nenadne motnje v srčnem ritmu in takojšnjega prenehanje črpanja krvi po telesu. Pri več kot polovici bolnikov zastoj srca nastopi kot strela z jasnega. Bolnik nenadoma izgubi zavest, pade kot pokošen in preneha dihati. Ključno za preživetje je pravilno ravnanje laika (klic 112-zunanja masaža srca-uporaba avtomatskega defibrilatorja) in čimprejšnje oživljanje na višjem nivoju s strani predbolnišnične urgentne ekipe, ki mora na kraj dogodka prispeti čimprej (1). Če je začetno oživljanje uspešno in pride do ponovnega delovanja srca, bolnika ekipa nujne medicinske pomoči urgentno prepelje v bolnišnico kjer se takoj nadaljuje poreanimacijsko zdravljenje. Na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino (KOIIM) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bolnike s srčnim zastojem in uspešnim začetnim oživljanjem izven bolnišnice sistematično spremljamo že od leta 1995 in tekoče analiziramo način zdravljenja in preživetje (2). V letu 2003 smo kot eden izmed prvih oddelkov v svetovnem merilu uvedli agresivno poreanimacijsko zdravljenje s kontroliranim z podhlajevanjem (32-34 C za 24 ur) z namenom zmanjšati poreanimacijsko okvaro možganov, in takojšnjo perkutano koronarno intervencijo (PCI) z namenom razrešiti zaporo koronarne arterije in tako izboljšati delovanje srca (3). Po uvedbi takojšnjega in intenzivnegaporeanimacijskega zdravljenja se je preživetje z dobrim nevrološkim izhodom povečalo od 27% med leti 1995-2003 na 47% med leti 2004-2012 (2). Z ozirom na to, da vsako leto sprejmemo okoli 100 takih bolnikov, smo na ta način z intenzivnim poreanimacijskim zdravljenjem dodatno rešili približno 20 bolnikov letno. V zadnjih letih smo se sistematično posvetili proučevanju koronarne ateroskleroze takoj po sprejemu v bolnišnico glede na elektrokardiogram po vzpostavitvi delovanja srca in strategiji PCI (4,5). Mednarodno odmevnost našega dela potrjuje dejstvo, da smo v letu 2014 imeli vodilno vlogo pri nastanku smernic Evropskega združenja za perkutane kardiovaskularne intervencije (EAPCI) in iniciative »Stent for life« (SFL) za to področje poreanimacijskega zdravljenja (6).

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: