Humanistične vede / Humanities

Humanistične vede / Humanities

21 Lectures · Jan 31, 2013

About

Humanistika kot najbolj samosvoja znanstvena veda je v dobi kvantitativnih in drugih »objektivnih« analiz pogosto obravnavana kot problematična in ne dovolj znanstvena. Prilagoditve nekaterih raziskovalcev vsakokratnemu kvantitativnemu sistemu evalvacije pa kažejo, kako previdni moramo biti z numeričnimi meritvami, da ne prinesejo povsem nasprotnih rezultatov od želenih; da se ne nagrajuje spretnih namesto dobrih raziskovalcev. V slovenski družbi je humanistika po letu 1945 izgubljala na družbenem pomenu in bila v primerjavi z naravoslovjem dojeta kot precej nepotrebna ali zgolj nacional(istič)no uporabna. Takšna dediščina v ideološko in kapitalsko zaostrenih časih zagotovo ne more biti potencial, ki bi omogočal kvalitetno, poglobljeno in mednarodno primerljivo znanost; zlasti ker vrhunske kvalitete in družbeno pomembnih rezultatov v humanistiki ni mogoče izmeriti s faktorji vpliva (ameriških) revij, citati in pridobljenimi finančnimi sredstvi. S slovenskim humanističnim raziskovanjem bi bili težko izjemno zadovoljni, a veliko je tudi odličnih raziskovalcev in programskih skupin. Do višje kvalitete nasploh pa bo mogoče priti le s stabilnim dolgoročnim sistemom financiranja, ki bo omogočil poglobljeno delo in izločil marsikaj, kar trenutno v družbi velja za vrednoto.

Slovenska humanistika je po (precej specifični) klasifikaciji razdeljena na 12 področij: arheologijo, antropologijo, etnologijo, filozofijo, geografijo s krasoslovjem, jezikoslovje, kulturologijo, literarne vede, muzikologijo, teologijo, umetnostno zgodovino in zgodovinopisje. Med njene temeljne naloge sodi raziskovanje in razumevanje preteklosti, jezikov, besedne, glasbene in likovne umetnosti. To poteka s sistematičnim dolgoročnim delom, ki mora praviloma temeljiti na dobro organiziranih institucijah z ustreznimi infrastrukturnimi pogoji. Raznovrstnost in hkrati povezanost strok dajeta obilo možnosti za plodne interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave. Tudi od nadaljnjega dolgoročnega financiranja je odvisno, ali bo humanistično raziskovanje zmoglo ostati povezano z drugimi evropskimi državami; v številnih se v zadnjih letih sistematično vlaga v povezovanje nacionalnih humanističnih strok, kar naj bi pripeljalo do kvalitetnejšega življenja posameznikov in boljše družbe.

Predstavitve izjemnih dosežkov posameznih raziskovalnih področij za leto 2011, ki jih je organizirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost in si jih lahko ogledate na spletu, dajejo dober vpogled v trenutno stanje in predstavljajo izziv za naprej.


In the era of quantitative and other "objective" analyses, the humanities – as the most unique of the scientific disciplines – are often regarded as problematic and not "scientific" enough. However, the ability of some researchers to adapt to current quantitative systems of evaluation demonstrates how careful we should be with numerical evaluation to avoid results that could undermine our objectives, or to prevent them from rewarding skilful rather than competent researchers.

In Slovenia, the slide in the social significance of the humanities began in 1945. Compared with the natural sciences, they have been regarded as rather irrelevant or only national(istical)ly applicable. In these ideologically and financially critical times, such a tradition can certainly not be considered a solid foundation on which to develop high quality, in-depth and internationally comparable science. This is especially the case in the humanities, as top-quality and socially important results cannot be measured with impact factors based on (American) journal standards, citation indexes or approved financial means. Although the standard of Slovenian humanities research is perhaps not as high as it could be, there are many excellent researchers and programme teams. However, higher quality research results can only be attained by a stable long-term system of finance that will enable in-depth research and eliminate much of what society currently considers as a value.

Based on a rather specific classification, the humanities in Slovenia comprise 12 research fields: anthropology, archaeology, art history, culturology, ethnology, history, geography (with Karst research), linguistics, literary sciences, musicology, philosophy and theology. Their fundamental objectives include research and understanding of the past, languages, and literary- music- and fine arts. Research is carried out in the form of systematic long-term work, which, as a rule, should be based on well-organised institutions with a proper infrastructure. Versatility and, at the same time, interconnection of the disciplines offer numerous opportunities for a productive interdisciplinary and multidisciplinary research. Whether research in humanities will be able to keep pace with the research in other European countries also depends on further long-term financing. Numerous European countries invest systematically in networking of the national humanistic disciplines, which they anticipate will both increase the quality of life and result in a better society.\ A presentation of the outstanding research results in individual research fields in the year 2011, which were organised by the Slovenian Research Agency and are available online, provides a clear insight into the current state of research and represents a challenge for the future.

Related categories

Uploaded videos:

Uvodni nagovor

video-img
02:12

Uvodni nagovor

Janez Slak

Jun 18, 2013

 · 

1965 Views

Opening
video-img
03:59

Uvodni nagovor

Drago Perko

Jun 18, 2013

 · 

2093 Views

Opening

Jezikoslovje

video-img
08:39

Analiza diskurza in rudarjenje podatkov

Nada Lavrač

Jun 18, 2013

 · 

2431 Views

Lecture
video-img
11:06

Ni slovarja? Ni problema! - Izdelava dvojezičnega leksikona iz korpusov

Darja Fišer

Jun 18, 2013

 · 

3317 Views

Lecture
video-img
13:05

Korpus [GO]vorjene [S]lovenščine - GOS

Darinka Verdonik

Jun 18, 2013

 · 

2402 Views

Lecture

Literarne vede

video-img
12:04

Literarna veda v rekonstrukciji

Marko Juvan

Jun 18, 2013

 · 

2273 Views

Lecture
video-img
10:23

Skalarjev rokopis 1643

Matija Ogrin

Jun 18, 2013

 · 

2192 Views

Lecture
video-img
11:53

Srečko Kosovel

Janez Vrečko

Jun 18, 2013

 · 

3352 Views

Lecture

Muzikologija

video-img
15:03

František Josef Benedikt Dusik, začetnik simfonizma na Slovenskem

Matjaž Barbo

Jun 18, 2013

 · 

2471 Views

Lecture

Zgodovinopisje

video-img
07:59

Tito in tovariši

Jože Pirjevec

Jun 18, 2013

 · 

2133 Views

Lecture
video-img
09:39

Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije

Bojan Godeša

Jun 18, 2013

 · 

2180 Views

Lecture

Etnologija

video-img
11:50

Opazovanje opazovalcev: Oddaljeni in bližnji pogled na ornitologe

Dan Podjed

Jun 18, 2013

 · 

2490 Views

Lecture
video-img
13:32

Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi

Marija Stanonik

Jun 18, 2013

 · 

2146 Views

Lecture

Arheologija

video-img
11:13

Propad rimskih mest in preobrazba naselbinske slike v poznoantičnem obdobju

Slavko Ciglenečki

Jun 18, 2013

 · 

2548 Views

Lecture
video-img
10:40

Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, Najdbe

Zvezdana Modrijan

Jun 18, 2013

 · 

2485 Views

Lecture

Kulturologija

video-img
12:00

Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi

Janja Žmavc

Jun 18, 2013

 · 

2797 Views

Lecture

Umetnostna zgodovina

video-img
10:04

Po sledeh umetniške zbirke škofa Buchheima

Ana Lavrič

Jun 18, 2013

 · 

2159 Views

Lecture
video-img
10:26

Marija Zavetnica na Ptujski Gori

Polona Vidmar

Jun 18, 2013

 · 

2515 Views

Lecture

Geografija

video-img
11:52

Ne vrag, le sosed bo mejak

Milan Bufon

Jun 18, 2013

 · 

2333 Views

Lecture
video-img
11:20

Izobraževanje o naravnih nesrečah v Evropi

Blaž Komac

Jun 18, 2013

 · 

2229 Views

Lecture

Teologija

video-img
13:26

Telesnost in religija: fenomenološko‐etična interpretacija Rortyjevega neopragma...

Lenart Škof

Jun 18, 2013

 · 

2280 Views

Lecture