About
Čeprav je odprta koda vse bolj prisotno dejstvo sodobnega programja, se malokdo zaveda, da se v veliki meri uporablja tudi pri razvijanju umetniški izdelkov. Po eni strani je tako zato, ker se ponavadi ob umetniški izkušnji ne sprašujemo, kaj jo poganja, saj nas zanima le rezultat, po drugi pa se nam zdi tehnološka podstat samoumevno dejstvo, ki je zgolj v domeni strokovnjakov oz. poznavalcev.
Vendar bi vsekakor morali tehnično plat medijske umetnine obravnavati enako, kot jo obravnavamo pri tradicionalnih izraznih formah, pri slikah napišemo, denimo olje na platno in tudi dimenzije, pri kipih tudi omenimo bron, marmor ipd., pri arhitekturi se navede jeklo in steklo.
Kot se zdi, so v evropski (novo)medijski umetnosti odprtokodne rešitve osrednjega pomena, deloma zato, ker Evropa nima svojega programskega velikana in je vedno bila zainteresirana iskati lasten navdih računalništva, obenem pa tudi vsled neke tradicije razsvetljenstva, ki je gojilo našo multikulturnost in večjezičnost. Nikakor ni naključje, da je stvaritev operacijskega sistema Linux Finec Linus Torvalds aka Linus Thorwald, ki je pričel razvijati svoj odprtokodni sistem leta 1991. Ta je do danes je postal eden najmočnejših dejavnikov svetovnega programja in upoštevanja vreden tekmec.
Uradna stran dogodka > http://kiblix.org/
Related categories
Uploaded videos:
Wireless Tech & Regulatory Reality: Policy and Fantasy in the 21st Century
Oct 30, 2007
·
6470 Views