Odlični v znanosti 2016 - Biotehnika

moderator: Renata Dacinger, RTV SLO
introducer: Hojka Kraigher, Gozdarski Inštitut Slovenije
introducer: József Györkös, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
author: Hrvoje Petković, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
author: Tomaž Accetto, Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
author: Dragan Žnidarčič, Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
author: Robert Frangež, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani
author: Marko Petrič, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
published: Dec. 5, 2016,   recorded: November 2016,   views: 60
Categories

Slides

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Bibliography

Description

prof. dr. Marko Petrič: Vodoodbojni poliuretanski premaz za zaščito lesa iz naravnega obnovljivega vira – lesa
Zaradi okoljevarstvenih prizadevanj potekajo intenzivne raziskave lesnih premazov iz trajnostnih in obnovljivih virov. To je tudi les, ki ga znamo s preprosto kemijsko reakcijo pretvoriti v tekočo obliko – ga utekočiniti. Utekočinjen les je odlična naravna surovina za izdelavo premazov poliuretanskega tipa. S sredstvom za povečanje vodoodbojnosti in z dodatkom nanodelcev silicijevega dioksida, smo povečali vodoodbojnost bio-poliuretanskega laka za les, izboljšali njegove mehanske lastnosti in odpornost proti alkoholu. Vodoodbojnost je posledica nastanka plasti silana na površini utrjenega poliuretanskega filma. Z raziskavo smo pokazali, da je možno lastnosti bio-premazov približati lastnostim komercialnih produktov, ki jih izdelujejo iz neobnovljivih surovin – derivatov nafte.

prof. dr. Robert Frangež: Razjasnitev mehanizma nevrotoksičnega delovanja proteina ostreolizina, izoliranega iz gobe bukovega ostrigarja
Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti mehanizme, odgovorne za respiratorno toksičnost proteinskega kompleksa OlyA/PlyB (ostreolizina), izoliranega iz užitne gobe bukovega ostrigarja. V predhodnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da ta proteinski kompleks pri podgani v nizkih koncentracijah povzroči dihalni zastoj. Na podlagi že znanih dognanj so v raziskavi preverili dve novi hipotezi: i) ostreolizin poveča volumen nevroblastomskih celic NG108-15, in ii) ostreolizin poveča znotrajcelično aktivnost Ca2+. Za preverjanje hipotez soo izvedli poskuse na celičnih kulturah pri čemer smo z uporabo sodobnih metod konfokalne mikroskopije in spektrofluorimetričnih meritev ugotavljali vpliv ostreolizina na morfologijo celic in aktivnost znotrajceličnega Ca2+. Ugotovili so, da ostreolizin povzroči nastanek morfoloških sprememb in porast znotrajceličnega Ca2+, kar bi lahko vodilo v disfunkcijo dihalnih nevronov in zastoj dihanja. Z dodatnimi farmakološkimi testiranji so pojasnili tudi mehanizme nastanka omenjenih sprememb. Rezultati pomembno prispevajo k razjasnitvi toksičnih respiratornih učinkov ostreolizina.

prof. dr. Dragan Žnidarčič: ‘Lučka’, ‘Janja’ in ‘Martina’ – nove sorte sladkega krompirja (Ipomoea batatas L.)
Povečanje samooskrbe s hrano je eden ključnih ciljev resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Spremenjena struktura rastlinske pridelave, varovanje okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in predvsem klimatske spremembe zahtevajo nenehno prilagajanje vrstne sestave. Naravnim danostim se kmetje ne morejo izogniti, prav tako jih tudi ne morejo preprečiti, ampak se jim morajo prilagajati. To pa narekuje potrebo po novih kulturah, ki so odporne na ekstremne vremenske razmere.
Zato je skupina za hortikulturo na Oddelku za agronomijo pričela preizkušati gojenje (sub)tropske trajnice – sladkega krompirja (Ipomoea batatas L.). Po večletnem delu jim je uspelo vzgojiti več sort: sorto z oranžno kožico in oranžnim mesom (‘Lučka’), z belo kožico in belim mesom (‘Janja’) in z vijolično kožico in belim mesom (‘Martina’).
Sladki krompir pripada botanični družini slakovk (Convolvulaceae) in ni v sorodu z navadnim krompirjem (Solanum tuberosum L.). Za prehrano se uporabljajo koreninski gomolji in tudi mladi listi. Gomolji, ki vsebujejo polisaharid inulin, sodijo med živilo z nizkim glikemičnim indeksom (okrog 50) in so primerni za prehrano diabetikov.

doc. dr. Tomaž Accetto: Napoved prehranskih niš vrst bakterijskega rodu Prevotella z uporabo bioinformatike
V zadnjem desetletju, času tehnologij masovnega vzporednega sekvenciranja nukleinskih kislin, je prišlo tudi do revolucije vpogleda v zgradbo gostih mikrobnih združb prebavnega trakta živali. Medtem ko je izjemno število študij popisalo tam živeče bakterije, je bilo veliko manj pozornosti namenjene temu, kaj počnejo oz. kakšne ekološke niše pravzaprav zasedajo tam najdeni mikrobi. V našem prispevku predstavljamo zapolnitev te vrzeli za predstavnike v vampu prežvekovalcev dominantnega bakterijskega rodu Prevotella. Vrste tega rodu lahko glede na naše analize zasedajo precej različne prehranske niše, s čimer je podan temelj njihovega sobivanja v vampu/debelem črevesu sesalcev in tudi naselitve drugih delov prebavil, predvsem ustne votline.

prof. dr. Hrvoje Petković: Razvoj tetraciklinskega antibiotika nove generacije učinkovitega proti večkratno odpornim bakterijam
Zaradi razširjenega pojava odpornosti na obstoječe antibiotike predstavlja pomanjkanje protimikrobnih učinkovin izjemno nevarnost za delovanje zdravstvenega sistema in družbe nasploh. Raziskovalci Biotehniške fakultete in biotehnološkega podjetja Acies Bio d.o.o. (Ljubljana), ki je od Univerze v Ljubljani licenciralo tehnologijo, so s pomočjo naprednih postopkov biosinteznega inženirstva razvili nov tetraciklinski antibiotik karboksiamido-kelokardin. Odlikuje ga nov način delovanja in visoka aktivnost proti številnim večkratno odpornim patogenom, ki povzročajo bolnišnične okužbe. Še posebno je pomembna njegova aktivnosti proti infekcijam, ki jih povzročajo po Gramu-negativne bakterije, kot je npr. Pseudomonas aeruginosa, pogosta povzročiteljica okužbe ran po kirurških posegih in opeklin, pljučnice, sepse in okužb pljuč pri pacientih s cistično fibrozo, ki se pogosto končajo s smrtnim izidom. Dosežek je publiciran v prestižni reviji Angewandte Chemie. Univerza v Ljubljani, v sodelovanju z podjetjem Acies Bio je vložila mednarodna patentno aplikacijo (EP2154249A1). Nov antibiotik je trenutno v postopku predkliničnega testiranja in nadaljnega razvoja v sodelovanju z inštitutom Helmholtz (Nemčija).

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: