Iz razlike rojena vednost: feministična epistemološka raziskovanja in njih sporna branja

author: Valerija Vendramin, Educational Research Institute
published: May 18, 2011,   recorded: March 2011,   views: 2169
Categories

Related Open Educational Resources

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Bibliography

Description

V svojem prispevku izhajam iz feministične epistemologije in feminističnih študij znanosti, ki si v središče svojega zanimanja postavljajo načine, na katere spol vpliva na naša pojmovanja vednosti in spoznavajoči subjekt. Feministična teorija spreminja znanost oz. znanstvene prakse na različnih ravneh: ne gre le za spodbujanje žensk za vstop v znanost ali spreminjanje načinov, na katere se »dela« znanost, pač pa za razmislek o spolnih predsodkih v jeziku in paradigmah znanosti ter motiviranje znanstvene srenje, da si zastavi nova vprašanja. Poudarjam tudi, da feministične epistemologije ne razumem kot preučevanje ženskih načinov spoznavanja, čeprav je pogosto tako (napačno?) razumljena, kar vodi v nepreverjene trditve o ženskih spoznavnih razlikah.

Torej: feministično raziskovanje temelji na kritičnem odnosu do tradicionalnih znanstvenih izjav kot univerzalnih resnic. Kot pravi Nancy Tuana: “Feministke so ugotovile, da so površinske neenakosti (pre)pogosto utemeljene z manj vidnimi spolnimi predsodki v metodah in vsebinski izbiri disciplin.”

Spoznavajoči subjekt je razumljen kot partikularen in konkreten, ne pa abstrakten in univerzalen, kot sicer na splošno velja. Z drugimi besedami, vedno smo vpleteni v družbena razmerja, ki so v splošnem hierarhična, pa tudi zgodovinsko in kulturno specifična, kar – poenostavljeno rečeno – vpliva na to, kako razbiramo svet okoli sebe. Temeljno izhodiščno razliko feminističnih preučevanj iščem v razkoraku med znanstvenimi teorijami kot objektivističnimi (tj. postavljenimi zunaj področja, ki ga raziskujejo) ter feministično teorijo in t. i. »umeščenimi vednostmi« (ki so samorefleksivne, kar zadeva razmere, v katerih so nastale). Je drža vsevednega, od vsega ločenega (objektivnega?) opazovalca oziroma opazovalke možna? Mar ni ta subjekt vedno »nekje«, na neki družbeni »lokaciji«, ki mu hkrati odpira pogled in mu ga omejuje? To pa še ne pomeni brezpogojnega spusta po spolzkem pobočju subjektivizma, še manj relativizma po načelu »vse je sprejemljivo«, sploh pa ne diskretacije znanosti na splošno – znanost lahko z vključitvijo uvida, da vsa vednost nosi odtise skupnosti, ki jo ustvarja, samo pridobi.

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: